Ji znamo prisluhniti?

Se kdaj ozrem v svoj svet?
Kaj mi sporočajo okoliščine, ki me obdajajo?
Kako se vedejo ljudje okrog mene?
Kaj mi sporoča narava?
Prepoznam simboliko njenih sporočil?

Vse v mojem svetu, mi govori zgodbo o meni.
Vse, kar doživljam v zunanji zaznavi, pove veliko o moji notranjosti.
Destruktivnosti v okolici naznanjajo notranje nerazrešenosti.
Prijetno okolje lahko govori o miru in radosti, ki ju čutim v sebi.

Ko sem v dilemi, lahko opazujem naravo, kako se odziva.
Če v njej zaznam ugodna sporočila in razberem spodbudno simboliko v njih, so to zame in za sprejemanje kakršnihkoli odločitev lahko dobri znaki.
In obratno.
Če se mi sporočila ne zdijo najlepša in se mi ob njih porajajo neprijetni občutki, je mogoče bolj smiselno, da še enkrat razmislim, preden karkoli storim.

Plaha srna, ki mi prekriža brezpotje...
Ali mi kaj sporoča?
Nevihtno nebo, ko se pripravljam na zame pomembno srečanje...
Ima to pomen?
Izstopajoča deteljica, ki me pozdravi na travniku, ko tavam v svojih mislih...
Kakšno sporočilo mi prinaša?
Krokar, ki preletava področje nad mojo glavo, in s svojim oglašanjem privabi mojo pozornost...
Je to znak nečesa?
Lisica, ki mi prekriža pot...
Kaj bi mi rada povedala?...

So to sporočila, znaki, simboli?
Ali so zgolj naključja?
In ali naključja sploh obstajajo?
Če se poigram z zapisom besede "naključje" in jo razdelim na tri dele, "na ključ je" dobi drugačen pomen...

Drži, da ima v svetu simbolov, ki smo si ga izmislili, vse svoj pomen in tako v njem ni naključij...?
Ali pa je v njem vse brez pomena in vse zgolj naključje?...

Hm, lahko bi v nedogled razpravljali o takih vprašanjih, a verjetno to nima smisla...?


Eno je dejstvo...
Del celote smo.
In vanjo smo povezani z nevidnimi nitmi.
Tako kot so vsi gradniki našega telesa vtkani v naš telesni sistem.
In lahko se nam pojavi velik izziv, če se kateri od delov telesa odloči, da z njim ne bo sodeloval...
Enako smo mi sami lahko deležni neželenih izzivov, če se vedemo, kot da se nas celota ne tiče...

Celota deluje skozi nas.
In nam ves čas govori.
In nas vodi po poteh, ki so za nas v najvišje dobro.

Vedska astrologija znanje o simbolih v naravi imenuje nimitta.
Veliko je napisanega o sporočilih celote, a ni nam potrebno osvojiti vsega mogočnega starodavnega znanja.

Zadošča, da se povežemo z njo.
In ponovno vzpostavimo nevidno nit, ki nas povezuje v eno.

Potrebno ji je zgolj prisluhniti.
Jo opazovati.
Se ji posvetiti.
Jo začutiti.

V sebi nosimo notranji kompas.
Glas intuicije, nas povezuje s sinhronostjo narave.
Ko mu prisluhnemo, lahko razberemo vsa sporočila v njej.

Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo...
Redno opazovanje narave nam olajša naše odločitve in nas vodi po poteh, ki so za nas lahkotnejše, prijetnejše, bolj radostne in predvsem veliko bolj svobodne.

Ko razumemo, "kdo" upravlja naše življenje, si vidno oddahnemo, ko krmilo prepustimo edinemu upravniku, ki ga je kdajkoli imel v svojih nevidnih rokah - Celoti.