Rojstna karta ponudi potencial neomejenih možnosti, njihova manifestacija pa je v naših rokah...

Živimo v svetu dualnosti.
Vsa nasprotja so potrebna, da se v njih prepoznamo.
Da lahko razumemo, kdo smo in kdo nismo.

Potrebujemo določeno izhodišče, na osnovi katerega opredeljujemo svoja vrednotenja...
Zgoraj in spodaj, levo in desno, toplo in hladno, dobro in slabo... 
Vse so zgolj naše vrednostne sodbe, na podlagi katerih določamo pomene življenju.
Čeprav je mogoče vse celo brez pomena?...


Rojstna karta je polje neomejenih možnosti.
Tako kot celotno vesolje in mi v njem.
Določeni vzorci na nebu se ves čas ustvarjajo, saj se vesolje ves čas premika.
In različne kombinacije univerzuma ustvarjajo različna zavedanja v nas.
Saj makro vpliva na mikro.
In mikro vpliva na makro.
Ker je vse povezano...

Dobro in slabo sta zgolj naši vrednostni konotaciji, ki se spreminjata s časom in merili družbe, ki potuje skozenj.

Vesolje samo je.
In vzorci v naši karti samo so.
In niso sami po sebi ne dobri in ne slabi.

Od nas je odvisno, v katero smer bomo razvili svoje potenciale.
Odvisno je od naših prepričanj, pogojenosti, naučenega, našega zornega kota opazovanja življenja...
Ko se otrok rodi, njegova karta pokaže neko sliko.
In ta slika se bo razvila v določeno smer na osnovi okolja, v katerem bo človek živel, in od njega samega in njegovih odločitev.

Vsak od nas ima v sebi obe polarnosti - svetlobo in temo.

Drži, da nekatere kombinacije na nebu obetajo več teme v človekovi naravi, a ko se prebije skoznjo, isti principi lahko ustvarijo svetlobo, ki sveti veliko močneje, kot bi svetila izkušnja brez teme...
Prav tako povezave določenih akterjev na nebu obljubljajo več svetlobe, ki človeku lahko prinaša ugodne lastnosti, a je srečanje s temo v življenju neizbežno, in lahko ob njem vse ugodne notranje zaznave nekoč zvodenijo, če je njeno brezno pregloboko...

Isti vzorci na nebu lahko ustvarijo oboje.
Mi sami se odločamo v kolikšni meri bomo doživljali en ali drug vidik sebe.

Ranjenost bo lahko rojevala zlo, a vedno obstaja možnost, da se v človeku rodi svetloba.
Dobrota bo verjetno ustvarjala dobro, a nikoli ni izključeno, da se tema ne more ustvariti.

In kaj je svetloba in kaj tema, če vse samo je, in je vse potrebno za našo prepoznavo?

Svetloba je vse tisto, kar je povezano z univerzalnim dobrim, z univerzalno Resnico. 
Z zavedanjem, da smo del celote.
In delovanje v skladu z njim - kar namreč delamo celoti, delamo sebi.

V temo se odloži vse tisto, kar je nasprotje svetlobe.
Vse tisto, kar jo zastira.
In ustvarja navidezno ločenost.

Mi odločamo, s kakšnimi barvami bomo barvali svojo sliko.
Mi rišemo svoja nebesa.
Mi ustvarjamo svoj pekel.

Torej, kdo smo?
In kdo želimo biti?

Odgovorov na taka vprašanja nam ne bodo podale zvezde.
Sami ga moramo poiskati v svoji notranjosti.

Povezanost s Sabo nam ponudi jasnost naše resnične podobe...