Jeseni nas zunanji svet povabi, da se odpremo notranjim dimenzijam sebe...

Svetloba in tema.
Obe enako pomembni za našo prepoznavo v izkušnji življenja.
Obe podobi istega kovanca.
Prepletajoči in dopolnjujoči se v plesu obstoja.
V vsaki svetlobi prebiva tema.
In v vsaki temi je skrita svetloba.

Na prvi jesenski dan si enakovredno podata svoji roki.
Nato svetloba odstopi velik del svojega prostora temni sestri.

Narava se spravlja k počitku.
In upočasnjujejo se vsi ritmi in cikli v njej.
In ker je človek del narave, se umirjajo tudi procesi v našem telesu.
Zato je temnejši del leta čas, ki vabi k zmanjšanju zunanjih aktivnosti in povečanju notranjih.
To je obdobje, ki nas kliče, da se upočasnimo navzven in obrnemo vase.

Vidno postaja vedno manj vidno.
In vabi v tisto, kar je občuteno zgolj v notranjosti, ko si dovolimo skrito očem začutiti v sebi.


Sem se zmožna in pripravljena uskladiti z ritmi narave in se prilagoditi notranjim procesom?
Vse v naravi in na nebu me vabi, da to storim.
Neupoštevanje zakonov narave lahko povzroča neravnovesja v meni...
Teh si ne želim...


A tema rojeva sence, ki budijo strahove...

Zato srečanje z njo lahko terja od mene več moči in poguma.
A sence v meni se ne pojavljajo brez razloga, saj mi nosijo pomembna spoznanja o sebi.
In so hkrati zgolj namišljeni konstrukti mojega uma, ki sem jih sama ustvarila, in zato se jim lahko odrečem, ko se za to resnično odločim.


Tema mi ponuja možnost, da si vzamem več časa zase in raziščem vesolje v sebi...

"Kdo sem, če odmislim vse etikete, ki jih je moj "jaz" nalepil nase?"
"Zakaj sem se rodila v tem svetu in v tej zgodbi?"
"Lahko pripoved o sebi spremenim, če se tako odločim?"
"Ali je tema zares nujno potrebna, da zaživim svetlobo?"
"Kakšen smisel imajo vsa moja iskanja in prepoznave in kam, če sploh kam, me vodijo?"
"Ima moje življenje kakršenkoli namen?"
"Ali je namen življenja zgolj izkušnja sama?"


In tema rojeva Tišino...
 
Ki me s svojim ljubečim objemom vsakič znova opomni na to, Kdo sem.
Ko se ji popolnoma predam, so jasni vsi odgovori na vsa moja vprašanja.
In vse sence in vsi strahovi izrazijo svojo pravo naravo in se raztopijo v nič.


Skozi Temo v Svetlobo je naša pot.


Tema je z nami zato, da si vzamemo čas, da čutimo, raziskujemo globine, spoznavamo, dojemamo in vzljubimo vse ravni sebe in svojega obstoja.

Daje nam krila za polet v lepši zunanji izraz sebe. 

Skozi katerega lahko še močneje zasvetimo, ko zažarimo od znotraj navzven.