Svetloba, ki drami, neguje, zdravi, ponuja uvide v širšo sliko...

Sanskrtska beseda jyotiš (džotiš, djotish) pomeni "Svetloba".

A to ni tista svetloba, ki si jo v misli prikličemo, ko pomislimo na Sonce, zvezde... to niti ni svetloba ognja, luči, strele...

To je Svetloba, ki si zasluži zapis z veliko začetnico.
Ker je to Svetloba, ki zajema vse.

Je svetloba spoznanja.
Je tisto, kar ponuja razumevanje življenja na globljih ravneh.
Ta Svetloba smo mi in vse okrog nas.
Je tisto, kar prežema vsak košček vsega, kar obstaja. 
Je Svetloba, ki osvetli kozmičnega človeka nas na nebu.
In ta kozmični del nas je prekopiran v vsako našo celico, v vsak najmanjši gradnik.
Kakor na nebu, tako na Zemlji...

Osvetljuje življenje.
Osvetljuje vsak kotiček nas, tudi če se tega ne zavedamo.
Daje globoke uvide v obstoj, ko ji prisluhnemo.
Ves čas nam šepeta, kdo smo.
Vedno nas vabi, da ji prisluhnemo, in stopimo na pot, ki nam jo kaže - na pot samospoznanja, na pot Vase.

Ko dojamemo njena sporočila, pride spoznanje in razumevanje in takrat lahko začnemo življenje zares živeti.

Jyotishi/jyotishini je oseba, ki to Svetlobo prevaja. 
To je oseba, ki razume, da jyotish niso zgolj formule abstraktne matematike, ki jo tvorijo pojavi, telesa in povezave na nebu.
To je oseba, ki je močno povezana s svojo notranjostjo in s Svetlobo v sebi, da lahko na globljih nivojih razume in v razumljiv jezik prevaja sporočila vesolja.

Če želimo razumeti jyotish, je redna meditacija nujna opora in podlaga vsemu teoretičnemu znanju.
Brez povezanosti z notranjostjo se teh sporočil ne da brati v globine.

Ko smo povezani s Sabo, se v nas prebuja intuicija, in z njo se v nas drami "jyotir vidja" - vedsko znanje o Svetlobi, za katerega ne potrebujemo znanja iz knjig.
Saj se preko notranjosti "uskladimo" s frekvenco vesolja in razumemo njegova sporočila brez vseh pripomočkov.

Tako kot so v davni preteklosti to počeli vedski rišiji - modreci, ki so do vseh kod vesolja prišli brez vseh teleskopov, in drugih sodobnih pomagal, ki nam danes pomagajo brati nebo.

Oni niso potrebovali ničesar.
Samo sebe.
Opazovanje neba.
Tišino.

Vedeli so, da notranja modrost in notranje znanje, dajeta vsa globoka spoznanja o obstoju.
In oni so jih razumeli.
Mi jih danes ne razumemo več.
Dojeli so dimenzije ustroja vesolja in življenja, v katere danes nimamo vstopa z vso silno z vso tehnologijo, ki jo premore sodobni svet.

Kako je to mogoče?

Vedski rišiji so razumeli, da se vse znanje nahaja v nas.
In razumeli so, kako priti do njega.

Razumeli so Svetlobo.