Mikro in makro kozmos sta povezana.
In vplivata drug na drugega...

Tako kot najmanjši gradniki vplivajo na nas in mi nanje v našem mikro sistemu, tako ves vesoljni ustroj barva našo izkušnjo življenja na ravni našega makro sveta...

Nekoč se je človek dobro zavedal povezanosti z naravo in vesoljem.
Sodobni svet je globoko potopljen v zablode lastnega uma in ega in je v svojem pohlepnem delovanju stik z naravo izgubil.

A počasi in vztrajno se dojemanje povezanosti vrača v naše zavedanje.
Del celote smo.
In celo vesolje, posebej pa ves sončni sistem vpliva na našo izkušnjo bivanja. 

Planeti predstavljajo zgolj fizične manifestacije naravnih načel na nebu, a njihovi pricipi v nas brez izjeme delujejo in upravljajo z našimi doživljanji in razumevanji sveta.

Vsak princip nosi svoje značilnosti in njegova postavitev na nebu (v času rojstva in v tranzitu) vpliva na nas.
Pomembno je, kje stoji, kam gleda, s kom se druži, na katerih stopinjah se nahaja, kakšno je njegovo dostojanstvo...

Modri ljudje, imenovali so se vedski rišiji, so razumeli sporočila vesolja in jih zapisali, da se je znanje lahko ohranilo do danes. 

Postavitve na nebu orišejo in povejo vse, kar želimo vedeti in razumeti o svoji zgodbi. 

V različnih obdobjih življenja (imenujemo jih daše) živimo določen princip in takrat je njegova postavitev na nebu še bolj izražena, njegove naloge bolj močno občutene in njegova področja bolj živa, saj se njegova energija močneje aktivira v nas.


Smo potem zgolj nemočne marionete v rokah vesolja?
In kakšen je namen vse te igre, če je vse že vnaprej določeno?


Odgovor na taka vprašanja ni enoznačen.
Nismo zgolj marionete.
Do neke mere svobodna volja obstaja.
Določeni so okvirji, sami pa izbiramo barve, s katerimi bomo pobarvali svojo sliko življenja. Znotraj te slike lahko rastemo, se spoznavamo, se spreminjamo, raziskujemo sebe in življenje...

In namen obstaja - rast in prepoznava resničnega Sebe sta namen našega bivanja.


Popolna svoboda od planetarne zgodbe pa nastopi šele, ko se iluzija "jaza" razblini.
Ko dojamemo svojo pravo Naravo.
Ko nismo več zgolj del, ampak smo Celota.
Ko se individualnost pretopi v Univerzalnost...

A to je že druga zgodba...