Nič mi ne pripada, vse mine...
 

Nič ni večno in nič samo po sebi umevno...

Se tega zavedam?

Vse okoliščine se bodo nekoč spremenile.
Vsi ljudje, ki so zdaj del mojega življenja, bodo v nekem trenutku lahko odšli iz moje zgodbe.
Odšli bodo vsi trenutki.
Nekoč bo odšlo tudi zavedanje obstoja na tem svetu.

Nič ni večno. Vse se spreminja. Vse mine...

Kako čimbolj radostno in izpolnjeno živeti to življenje?

Smiselno je obvladati dve pomembni veščini.

Ena je HVALEŽNOST, ker mi je dano. Druga je NENAVEZANOST, ker ni nič moje. 
Nenavezanost mi odpira pot do svobode.
Hvaležnost me sidra v trenutek, da ga lahko še bolj izpolnjeno doživim.

Naj bo vsak trenutek prežet s hvaležnostjo in tako bolj prisoten.

In naj bo vsak nenavezan in tako bolj svoboden.

In naj LJUBEZEN vse pozlati.