Naš najbolj oddaljeni in najmanjši planet osončja vnaša korenite spremembe v življenje na Zemlji...

Z Zemeljske perspektive se je naš najbolj oddaljen in najmanjši planet našega sončnega sistema 1.1..2024 premaknil v novo področje.
Do pomladi 2039 se bo nahajal nad območjem, ki je povezano s statusom na individualni in kolektivni ravni.

Njegovo naravno načelo je obarvano z energijo destrukcije in ker je Pluton zadnji planet v našem osončju, predstavlja tudi našo končno mejo, transformacijo, lahko tudi smrt.
Njegova energija kaže realnost življenja, jemlje iluzijo, odstranjuje vse, kar je ego navlekel nase, in nas vrača nazaj k bistvu.
Osvobaja nas navezanosti.

Pomik nad področje statusa pomeni na individualni ravni za vsakega od nas individualno izkušnjo njegovih lekcij.
Spremembe, ki jih vnaša nova postavitev našega zadnjega določevalca meja, so odvisne od ostalih postavitev planetov v naši rojstni karti, a transformacija statusa pod vplivon njegove energije se zgodi vsem.
Prav tako na kolektivni ravni njegov princip prinaša novo preobleko družbenega statusa.

Zakaj to počne njegova energija?
In kaj nas učijo njegove lekcije?

Vsi vesoljni zakoni nas odvračajo od tega, kar nismo.
In nas vračajo nazaj k temu, kar smo.
Vračajo nas nazaj k Sebi, k našemu Bistvu. 

Prav tako Plutonova energija destrukcije in transformacije prevetri in odstrani vse nepotrebno in nebistveno, da se lahko ponovno uzremo v svoji resnični naravi.
Navezanost na materialni svet je naš konstrukt in del iluzije, ki se prej ali slej razblini, da se lahko zbudimo v zavedanju, da nam nič ne pripada.

Pluton potrebuje dobrih 247 let, da po svoji orbiti obkroži Sonce.
In na mestu, ker se bo nahajal še naslednjih 15 let, se je z gledišča Zemlje nazadnje nahajal v času razsvetljenstva.
In ker ni v svetu iluzije nič naključno in brez pomena, bo Pluton tudi tokrat ustvaril novo "razsvetljenstvo" na Zemlji.

Njegov princip nas uči pomembnih razsvetljenih življenjskih lekcij.
Uči o nesmiselnosti vlaganja v tisto, kar nam ne bo nikoli pripadalo, in o pozabljanju na tisto, kar je edino zares naše in resnično pomembno.
Uči o tem, da ne vladamo nikomur in ničemur.
Da nismo nikakršna nadvrsta, čeprav se tako dojemamo, ampak smo del narave.
Postavlja nas nazaj tja, kjer nam je mesto - v sožitje z njo.

Pohlep je vrgel senco v naše zaznave in zameglil našo pravo podobo, in vesolje nam pomaga, da jo ponovno odkrijemo.

Sestop iz cone udobja nam ni preveč po godu.
A prisiljeni bomo vanj, če sami ne bomo stopili na pot izpuščanja vsega, kar nam ne pripada.

Preživelo bo tisto, kar smo, in odplaknjeno bo vse, kar nismo.
Preživela bo modrost.
Preživelo bo sočutje.
Preživela bo globina.
Preživelo bo zavedanje Bistva.
Preživela bo Ljubezen.

Ko gojimo vse našteto v sebi, postane vračanje k naši pravi naravi in vse spremembe, ki so za to potrebne, zelo smiseln in dobrodošel del življenja.