V sodobnem svetu je veliko govora o asanah, in zlahka dobimo občutek, da je joga zgolj izvajanje določenih telesnih položajev. 

Ali to drži? 

Telesni položaji so del joge in ne njeno bistvo.

Patanjali v svojih Joga sutrah opredeli asano kot stabilen in udoben položaj, ki je namenjen predvsem meditaciji in asane predstavljajo zgolj enega od opredeljenih osmih krakov joge. 

Zakaj torej tolikšen poudarek na asanah v zahodnem svetu?

Ko je joga v 19. stoletju srečala zahod, jo je zahodni človek dojel predvsem kot telesno vadbo.
In ta konotacija se je marsikje drži še danes.
Pogosto jo ljudje razumejo predvsem kot gibanje in vztrajanje v eksotičnih položajih, ki krepijo telo in ga ohranjajo bolj gibljivega. 

Dojemanja življenja zahodnega sveta so močno usmerjena v zunanjo manifestacijo in zato je veliko pozornosti omejeno na vse, kar se vidi, doživlja, občuti, zazna navzven in je oprijemljivo.

Zahodni um je zaradi tempa življenja napet, pod stresom, utrujen.
In asane ponujajo primerno orodje, kako spraviti telo nazaj v ravnovesje, saj ga mehčajo, odpravljajo v njem zakrčenosti in napetosti in ga pripravljajo na umiritev in pot navznoter.
V jogo vnašajo komponento, ki je ni smiselno zanemariti.

A joga ni samo to.
Joga ni predvsem to. 

Bistvo joge se skriva pod površino fizičnega telesa na subtilnejših nivojih.
Asane skozi grobe strukture omogočijo vstop v notranjost, ko različne tehnike prevzamejo nadzor nad dihanjem in življenjsko energijo (pranayama).
Umik čutov navznoter (pratyahara) popelje v osredotočenost (dharana), meditacijo (dyana) in zlitje (samadhi) - trenutek ko zaznava jaza izgine in z njim izginejo tudi vse zunanje identifikacije.

In to zlitje je joga.