Odlaganje odvečne prtljage in rojevanje nove luči je sporočilo zimskega Sončevega obrata.

Nekoč davno so bili ljudje povezani z naravo.
Takrat so vedeli, da naravni ritmi in cikli vplivajo na procese na Zemlji.
Razumeli so, da je človek del narave.
In zavedali so se, da se je pomembno uglasbiti z njo, da se lahko rojeva notranje ravnovesje.

Pomembno je stopiti v "ljubezenski odnos" z vsemi naravnimi ritmi.
Poleg Luninih ciklov, je za ohranjanje zdravja zelo pomembna tudi usklajenost s Sončevimi.

Sonce s svojimi navideznimi premiki z gledišča Zemlje ustvari štiri pomembne "prelomne točke", ki močno vplivajo na zaznavo življenja na Zemlji.

Dva solsticija (zimski in poletni) in dve enakonočji (jesensko in spomladansko) ciklično ustvarjajo dogajanje na Zemlji in kreirajo notranje dogajanje v ljudeh.

A sodobni človek je izgubil notranji kompas in skoraj že pretrgal nevidno nit, ki ga povezuje z univerzumom, zato mu je dostop do teh zaznav skoraj nedostopen.


Naši predniki so dihali in živeli z naravo.
Častili so njene ritme.
Vedeli so, da je povezanost z njimi za dobrobit človeka esencialnega pomena.
Ob zimskem solsticiju so zakurili kresove.
In s tem obredom v ogenj simbolno odložili vse tisto, kar jim ni več služilo.
Odvrgli so vse, kar so želeli pustiti preteklosti, da so tako ustvarili prostor za novo.

Z zimskim Sončevim obratom se za severno poloblo začne novo leto.
Naznani ga novo Sonce in z njim več svetlobe, rojstvo nove luči.
Ni "na-ključ-je", da sta kasneje v zemeljski zgodovini svoje mesto blizu zimskega solsticija dobila še dva praznika - Kristusovo rojstvo in Novo leto, ki prav tako naznanjata rojstvo novega.

Z rojstvom novega Sonca se začnejo na novo odvijati vsi procesi v naravi in v našem telesu.
Odlaganje odvečnega je nujno potrebno, da nova svetloba lahko osvetli zgolj tisto, kar želimo pokazati svetu. 

Zimski solsticij je dan za introspekcijo, za umiritev, za občutenje udobja notranje tišine, za iskanje ponovne povezave z nevidnimi nitmi, ki nas vpenjajo nazaj v univerzum in vračajo nazaj k naravi.

To je dan čaščenja in pozdravljanja Sonca, nam najbližje zvezde, ki nam omogoča bivanje na tem prelepem planetu.

To je dan prižiga ognja v sebi, ki ima moč, da izžge vsa odvečna bremena preteklosti in skuri vse morebitne okove, ki nas še ovirajo, da bi v polnosti razprli svoja krila in na njih ponesli svetu novo luč.

Zasvetiti svetu, ki nas čaka zunaj, z močjo notranje luči, brez vsega nepotrebnega balasta, je sporočilo zimskega solsticija, edinega začetka novega leta, ki ga severni polovici Zemlje narekuje narava.